Vse manj vode, vse več nafte

Komentiraj

Združene države se v teh dneh (tednih, mesecih) soočajo s sedaj tudi uradno najhujšo ekološko katastrofo. Izlitje nafte v Mehiškem zalivu bo terjalo še kar nekaj živalskih življenj, živcev odgovornih in prizadetih, predvsem pa ogromno let regeneracije okolja, ki najbrž nikoli več ne bo takšno, kot je bilo pred aprilsko eksplozijo.

Iz naftne vrtine namreč vsakodnevno izteka nekje med 1,9 milijona do treh milijonov litrov nafte na dan, kar je precej več kot so odgovorni trdili na začetku. Odprtino so že večkrat poskusili zapreti (nazadnje ravno v teh dneh), a to je zaradi velike globine vse prej kot enostavno. British Petroleum, podjetje, ki ima krivca v lasti, so ti poskusi že pošteno udarili po žepu, saj so doslej zapravili nič manj kot 930 milijonov ameriških dolarjev, gospod ameriški predsednik (ta je sicer na račun te katastrofe prejel številne kritike o premajhni učinkovitosti in počasni odzivnosti, ki so menda resno ogrozile njegov politični vpliv) pa jih opozarja, da bodo morali svojo denarnico še precej bolj odpreti.

Na prvi pogled se zdi, da ob katastrofi vse še najbolj skrbi najmanj štirikratna denarna izguba (1. Vsa ta nafta gre v nič; 2. Denarci namenjeni mašenju odprtine; 3. Čiščenje prizadetih območij; 4. Obstoj lokalnega prebivalstva je odvisen od letnega ulova.), kot pa ekološka razsežnost problema. Ekosistem se ruši, živali so zmedene, poškodovane in pokrite z nafto, peščica aktivistov pa se jim trudi pomagati. Ptice, na primer, eno po eno ujamejo in jih kar v divjini očistijo nesnage, ki se je prijela njihovih nožic, jim zlepila perje in krila in jih praktično obsodila na propad. Ne vem kako, če sploh, lahko pomagajo ribam in ostalim vodnim organizmom, upam pa, da so že našli učinkovit način.

A kaj bi še naprej govorila, če sledeče fotografije povedo več:

Če bi si radi ogledali še več fotografij, pojdite na tole stran, ki je hkrati tudi vir zgornjih štirih fotografij.

Advertisements

Referendum? Čisto zares??

1 komentar

6. junija bomo Slovenci zopet prispevali svoje mnenje o državnih zadevah. Čaka nas torej referendum, na katerem se bomo ˝odločali o prihodnosti ali vrnitvi v preteklost˝, kot pravi sam predsednik vlade.

Ja fajn. Me veseli, da lahko prispevam svoj glas ki bo pomembno vplival na razvoj ali pa na nazadovanje moje domovine.

Ne vem kako je z vami, ampak mene so na faksu učili, da se antonim ne more pojaviti v istem stavku, če naj ima ta smisel. Mogoče v povedi, če vmes uvedemo nov osebek, a z enim samim to pač ne gre.

Sedaj pa država od mene pričakuje, da bom sama od sebe znala rešiti ta – ne samo slovnični – problem. Le kako naj si še tako osveščen državljan ustvari mnenje o celotni zadevi, če si še strokovnjaki s tega področja niso enotni. In potem enkrat gledamo dr. Tegapatega, ki arbitražo vneto zagovarja, spet drugič pa dr. Tegapaonega, ki je odločno proti, ni pa sicer čisto nič manj usposobljen kot prvi. In oba se pojavita v isti oddaji. Včasih celo skupaj. In ko se ravno odločimo, kateremu bomo verjeli, pride na dan nek nov, doslej skrbno varovan podatek, ki nas zopet vrne na začetek.

Torej ni najbrž nič nenavadnega, če se moje stališče menja prav tako pogosto kot gostje v informativnih oddajah. Problem je le, ker se čas, ko bom morala enega izmed obeh mnenjskih polov odločno zasesti, nezadržno bliža. Houston, we have a problem.



gremo na ŠTRAJK

1 komentar

Uprimo se ukinitvi študentskega in dijaškega dela ter drugih pravic! Skupaj na ŠTRAJK! Sreda, 19.5. ob 13h, Ljubljana, Prešernov trg. Več na www.skupaj.info

Se je glasil SMS, ki mi ga je včeraj poslal … nekdo. Nekdo, ki očitno tako zelo prepričano stoji za svojimi trditvami, da se ne upa niti predstaviti.

Saj ne rečem, ŠTRAJK! Se fajn sliši. Nič ni narobe z bojem za svoje pravice, to je splošno znana resnica. Moderna družba smo, pravica do protestov je naša temeljna pravica, ki nam omogoča da izrazimo svoje nezadovoljstvo.

A s čim ste, dragi študentski sotrpini, nezadovoljni?

Glede na mojo, priznam da ne ravno reprezentativno raziskavo, v katero sem spontano vključila študentske sogovornike, je bolj malo takih, ki vedo za kaj sploh gre in nikogar, ki bi predlog novega zakona sploh prebral. Važno, da smo proti. Ker so nam rekli, naj bomo proti.

A naredite si uslugo – če se že ne morete vprašati proti čemu ste, se vprašajte vsaj, kdo vam je naročil, da bodite. Presenečeni boste, da je kar precej ˝študentskih˝ glavnih protagonistov v svojih zgodnjih tridesetih. Torej v letih, ko bi si počasi že lahko začeli iskati novo službo. Seveda si je ne bodo … lažje je večino slovenskih študentov nahujskati proti spremembam, ki se nam obetajo. Ker se jim splača. Mi, cvet slovenskega intelekta, pa jim slepo sledimo. Precej malo je študentov, ki vedo, kaj vse nov zakon prinaša, prav tako malo pa je takih, ki jih to zanima. (Če ti delam krivico in bi ga rad prebral, pa ne veš kje, klikni: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/word/ZMT-12032010.doc.) A če te ne zanima, zakaj bi se potem demonstracij sploh udeležil? Da boš v množici podpiral mnenje, ki v resnici sploh ni tvoje, temveč ustvarjeno s pomočjo preračunljivosti ŠOSa, ki mu tvoja lenoba še kako koristi, da te lahko obrne tja, kamor želi?

A kdo bi nas obsojal? Leni smo zato, ker nam je prelepo. Jemo na študentske bone, denar služimo prek študentskega servisa, ga vlagamo v študentske žure in se občasno spomnimo, da je ogromna stavba, mimo katere gremo vsak dan pravzaprav lokacija, ki naj bi jo redno obiskovali. Ja, lepo nam je. In za to se borimo. Verjetno. Nekdo nam je menda prišepnil, da bomo to izgubili.

Pa ne okrog govort. Naj outsiderji verjamejo, da se borimo zato, ker bi radi delali. Delali za to, da bomo lahko študirali.

Pa… tisti, ki mu ob osem- ali večurnem rednem delavniku med študijskim letom uspe še kvalitetno študirati, si zasluži večno čast in slavo.

Resnično spoštovanje gre pa predvsm vsem tistim, ki ste se o zadevi sami pozanimali, se odločili, da ste proti in se boste jutri demonstracij udeležili zato, ker vanje verjamete.

Talkin’ ’bout my ge-ge-ge-neration

Komentiraj

Sem eden izmed produktov generacije Y. Generacije, ki ne potrebuje dobrih medčloveških odnosov, medsebojne pomoči, sočustvovanja, simpatije ali pristnega prijateljstva. Generacije, ki ve vse, ki je najpametnejša in najbolj napredna.
Boljši smo od naših staršev. Boljši od njihovih staršev. Preprosto najboljši.

Vemo kam gremo, vemo, kaj želimo in vemo kako to dobiti. Za uresničitev svojih ciljev ne potrebujemo pomoči, saj nas naša samozadostnost vedno pripelje tja, kamor smo namenjeni. Zaničujemo vse, kar je drugačno od nas. Zaničujemo, ker je ničvredno.

Zgodovina nas ne zanima. Polna je neumnih napak, ki jih sami nikoli ne bomo storili. Polna nepomembnih posameznikov, ki so menda legendarni.

A Napoleon ni bil nič v primerjavi z junaki, ki jih v soboto zvečer mi srečujemo v diskačih. Inkvizitorji so bili ovčke, če jih primerjamo s čefurji, ki te razfukajo zaradi napačnega državljanstva, Kleopatra pa gospe Pitt-Jolie niti do gležnjev ne sede. Zgodovina nam ne more ponuditi ničesar, česar mi ne bi že imeli.

Mi imamo najboljšo glasbo, najbolj nore filme in najlepšo modo. Saj pravim, najboljši smo.

Tako dobri, da pozabljamo.

Pozabljamo, da je naša mama v svoji mladosti nosila ravno takšne hlače kot jih me sedaj kupujemo v H&M. Ne vemo, da je ravno naš oče punce osvajal s točno takšnim modelom Ray Bank kot sem si jih sam včeraj kupil po znižani ceni. Ignoriramo dejstvo, da si najbolj kul bendi akorde in besedila sposojajo od rock legend, ki so svoj vrhunec in propad doživele nekje v prvem desetletju naših življenj.

Ne priznavamo, da svojo kulturo, jezik in pisavo dolgujemo modrim možem zgodovine. O ne, mi vse to lahko brez večjih težav spremenimo, če le sami to wantamo. le zakaj bi se med pisanjem, obremenjevali kam pride. vejica; in kam pika. mi se razuMemo tudi brEZ this kind of neumnostI. ekšli, mi vemo, dajevsetobrezveze.

Prav tako zanikamo, ne: preziramo, očitke, da se v svetu ne znajdemo in da ne vemo kdo smo.

Vem kdo sem. Sem produkt s serijsko številko 0038631*82#05. Moje lastnosti si lahko ogledate na Facebook profilu, na voljo sem vam 24 ur na dan, dosegljiva prek spleta na svoji spletni strani ali prek neposredne telefonske številke.