Slovensko javnost je pred kratkim ponovno pretresla novica o mučenju živali. Tokrat jih je skupil kosmatinec iz Boršta, katerega lastnik premore tako malo sočutja in zdrave pameti, da so kužka praktično do smrti pogrizle bolhe. Le nekaj dni pred tem smo lahko zasledili novico o možaku iz Soče na Bovškem, ki je sosedovemu psu odrezal genitalije, ker je ta naskakoval njegovo psičko.

Obe grozljivi zgodbi bi si zaslužili epilog srečnega konca s primernima kaznima za zločinca – zakaj ne bi bila pravica včasih tudi na strani živali? A kot opozarjajo društva proti mučenju živali se v naši državi tovrstne zločince le redkokdaj primerno kaznuje. In zelo verjetno je, da tokrat ne bo nič drugače.

Očitno je v glavah precejšnjega dela človeške populacije naša rasa vsaj stopničko višje od ostalih vrst. Pa čeprav nas te obkrožajo na vsakem koraku in nam s svojo prisotnostjo bogatijo življenje. Ampak ne. Živali si ne zaslužijo spoštovanja. Zakaj? Ker niso dovolj inteligentne? Ker ne govorijo našega jezika? Ker so same sebi namen?

Več raziskav je pokazalo, da se zagovorniki te teorije pošteno motijo. Živali, sploh pa sesalci, SO inteligentna bitja. Delfini, na primer, so po vsej verjetnosti inteligentnejši od ljudi. Ampak mi, vladarji sveta, tega seveda ne bomo priznali. Delfin je pač še ena riba. In ta je v morju zato, da jo lovimo in ubijamo za svoje potrebe.

Samo v malem japonskem mestecu Taiji tako vsakoletno pobijejo nepredstavljivo število delfinov, ki jih japonski plačani morilci najprej zvabijo v skriti zaliv, kjer jih nato na izjemno krut način hladnokrvno umorijo. In verjemite, ti delfini vedo, kaj jih čaka. Vedo. In noč v čakanju na pokol preživijo tako, da jokajo.

Na to problematiko sicer učinkovito opozarja Richard O’Barry, ki je pozornost svetovne javnosti pritegnil s filmom The Cove (Skriti zaliv). Pretresljiv dokumentarec, ki še preveč natančno prikazuje mesarsko klanje je že prispeval k spremembam, čeprav boj še zdaleč ni končan.

Film, ki je precejšnjo gledanost in velik odziv doživel tudi v Sloveniji se je najbrž dotaknil vsakega, ki si ga je ogledal. A še vedno si vse preveč ljudi govori, da sami ne morejo ničesar storiti. Morda res ne moremo rešiti delfinov, a ko gre za živali naše države, smo bistveni korak do sprememb prav mi – slovenska javnost. Mi smo tisti, ki možakarju iz Soče lahko pokažemo, da za takšne posameznike med nami ni prostora in mi smo tisti, ki lastniku psa iz Boršta lahko dopovemo, da mu krivde v naših očeh ne more oprati še tako dober odvetnik. Nekateri to že počno. Od vas pa je odvisno če in kako se jim boste pridružili.