Ko se izrazita družboslovka odloči, da bo spoznala osnove programiranja, je to že po definiciji razlog za katastrofo. Ali pa za dobro zabavo. V tem konkretnem primeru pa gre najbrž za kombinacijo obojega – moji poskusi programiranja me namreč hkrati neizmerno zabavajo in spravljajo ob živce.

Če pa ste pravi programerji, potem vas opozarjam, da vas bo nadaljnje branje teh zapisov po vsej verjetnosti hitro spravilo ob živce. Če pa se, tako kot jaz, ravnokar učite programiranja, vam bo morda koristilo – dobrih nasvetov sicer ne obljubljam, vendar pa vam zagotavljam, da se boste počutili bolje, če boste vedeli, da je poleg vas še nekdo, ki se mu o vsej tej zadevi sanja še malce manj kot vam.

Pa začnimo. Hello world!

Advertisements