Oh dear! Kača zaudarja po matematiki. In čisto malo tudi po fiziki. Boy, are we in trouble.

Ampak, preden se prestrašite, tako kot sem se jaz: obstaja pomoč. Ne reši čisto vseh matematičnih nočnih mor, pa vendarle. Kača nekaj že zna. Kar sama od sebe. Povedati ji je treba le, kje naj išče:

>>> from math import *

in ta-da, program kar naenkrat ve, kaj je sinus, kaj je cosinus, kaj pi in še kaj bi se našlo. Deluje menda tudi, če namesto zgornjega ukaza napišeš

>>> import math

vendar moraš v tem primeru nato v nadaljevanju vedno pisati math.nekaj (nekaj je seveda v tem primeru nekaj matematičnega – recimo sin, ki ni moški potomec svojih staršev). Hmmm. A to pomeni da si moram zapomnit oba?

Ampak! Drugo predavanje mi ni prineslo samo manipuliranja z matematičnimi simboli, temveč še eno menda ključno spoznanje: kača je toliko sofisticirana, da si določene zadeve rezervira. Prav ima – nikoli se ne ve, kdaj jih bo potrebovala. No, taka primera sta kot vse kaže if in else (me pa vseeno zanima, če bi se lahko našel se kakšen?), ki sta vedno lahko samo if in else, in vedno ko ju napišemo moramo za njimi napisati dvopičje, vse naslednje zadeve pa v naslednjih vrsticah in natanko štiri presledke zamaknjeno.

>>> if “p” in “programiranje”:

…          print True

…      else:

…          print False

True

Zakaj pišemo tako? Ne vem. Morda pa ni pomembno. Pomembno je, da mora besedi if slediti pogoj, ki je resničen. V nasprotnem primeru se koda (tako se menda reče vsem tem čačkam, ki jih pišemo v program – čeprav mojim iz spoštovanja do programerjev, ki vedo kaj delajo, raje pravim poskus) ne bo izvedla. In kaj se zgodi če se ne izvede? Kača se razjezi in te nahruli z rdečimi črkami, piči pa ne.

>>> for “k” in “programiranje”:
…          print True
Traceback (  File “<interactive input>”, line 1
SyntaxError: can’t assign to literal (<interactive input>, line 1)
>>>

Pa še malo jezikoslovja, da se bomo počutili malce bolj domače:

Vse zadeve, ki jih zamaknjeno pišemo pod if/else se imenujejo bloki. A-ha! Torej sta else in if  tista dva stanovalca, ki vedno pozabita ključe in nemočno stojita pred blokom.

Dovolj bo informacij. Grem pisat pogoje in ustvarjat nove poskuse računanja kotov, ki, da vam prihranim dve  uri mučenja, sprejemajo le radiane. Pa ravno jaz to pišem, učenka, ki je v šoli učiteljici ponosno povedala, da so stopinje pa je povsod dovolj dobra enota.

Advertisements