Bitcoin – digitalni kovanci prihodnosti?

Komentiraj

Menda je vsaka slaba stvar tudi za nekaj dobra. In globalna gospodarska kriza je, kot vse kaže, pošteno pretresla finančni trg. Na boljše? Obeta se nam namreč spletna valuta prihodnosti, ki za svoje delovanje ne bo potrebovala centralne banke, saj naj bi z njo upravljali kar uporabniki sami.

Na svetovnem spletu je z ameriškimi dolarji ali evri že moč kupiti novo digitalno valuto z zvenečim imenom bitcoin (1 BTC ima trenutno vrednost 0,66 €, en dolar pa v digitalnem svetu nosi vrednost enako 0,9,) . To je sicer Japonec z izgovorljivim imenom Satoshi Nakamoto na spletni finančni trg postavil že leta 2009, a njena popularnost je izjemno narasla šele v preteklih dneh.
Značilnost te valute je, da njeni uporabniki niso odvisni od nobene centralne moči (torej od nobene mednarodne, narodne, kmečke, občinske ali drugače zapakirane banke), kot je to v navadi pri “oprijemljivih” valutah, saj z njo upravljajo kar uporabniki sami – z domačega računalnika (in včasih seveda, na skrivaj, med malico, tudi s službenega).

In kako zadeva deluje? Uporabnik si s tega naslova dolpovleče preprost program – ki mu služi kot elektronska denarnica. V njej avtomatsko prejme več različnih številk svojega računa, na katerega nato, tako kot na običajen bančni račun, pritekajo in odtekajo njegovi kovančki – tudi potek nakazil je pravzaprav identičen temu, ki ga že poznamo: vse kar namreč potrebujemo je številka računa, na katerega želimo zahtevano vsoto nakazati.
Vsaka transakcija nato nekaj časa po prenosu “obvisi v zraku” dokler je drugi uporabniki omrežja ne potrdijo (in, preden se vprašate, ne, ne bo vam potrebno potrjevati transakcij drugih – to za vas dela kar dolpotegnjen program, ki preverja ip-naslove in druge zadeve, pomembne za verodostojnost podatkov. Ha, pa sploh še nismo razvili umetne inteligence!)
In to je to. Enostavno. Morda celo preveč enostavno?

Na prvi pogled tako enostavna uporaba se, vsaj meni, namreč sliši malce naivno in ne najbolj optimalno, a razvijalci zagotavljajo popolno varnost pri uporabi njihove valute. Ta je namreč zapisana v obliki posebnih digitalnih kod, ki so hranjene na različnih mestih v omrežju, zato je njihovo ponarejanje ali ponovna uporaba takorekoč nemogoča, prav tako pa je omejena tudi produkcija digitalnih kod, ki predstavljajo en digitalni kovanec, saj njihovo omejeno število že proizvedenim kovancem zagotavlja določeno vrednost.

Ok, mene so prepričali. A kje lahko te kovance tudi v resnici uporabim? Bitcoin žal zaenkrat še ni uradno plačilno sredstvo in posledično tudi še ni v splošni uporabi. Je pa z njo že mogoče podariti vse mogoče vsote (tudi tako majhne kot 0,00000001 BTC!!) v dobrodelne namene ter nakupovati v nekaterih mednarodnih spletnih trgovinah – med drugim jih podpira tudi vsestransko uporabni Amazon. Narod navali! Kovančke lahko (zaenkrat) namreč na nekaterih mestih dobite kar zastonj!

Advertisements

Stavim, da bo 6!

Komentiraj

Na vse ali nič: na ameriški spletni strani lahko študentje stavijo na svoje ocene. Ustvarjalci spletne strani trdijo, da stava povečuje motivacijo za študij, psihologi pa svarijo pred prevaro.

Skupina navdušencev nad igrami na srečo se je odločila, da bo kar največ iztržila tudi iz področja, v katerega morajo mladi ponavadi predvsem precej vlagati – iz študija. Ameriški študentje tako lahko odslej na spletni strani Ultrinisc stavijo na to, s kakšno oceno bodo zaključili določen predmet na fakulteti, ki jo obiskujejo.

Princip teh stav je preprost, saj študentje stavijo na vse ali nič. Če študent zadane svojo končno oceno, prejme zajetno vsoto denarja, če se pri oceni lastnega znanja zmoti, pa izgubi vse, kar je predhodno zastavil. Vsak študent lahko stavi največ 20€ na en predmet, če pa stavi večkrat, se meja stav preseli višje.

Stran, ki postaja med študenti vse bolj priljubljena, pa ni povsem legalna. Spletne stave so v Združenih državah namreč prepovedane. A ustvarjalci njen obstoj zagovarjajo s trditvijo, da lahko stavimo le na uspehe drugih, v lasten uspeh pa predvsem investiramo.

A zakaj sploh staviti?  Večina študentov, ki na tej spletni strani redno stavi, je mnenja, da je to odličen način za motivacijo pri učenju – več kot stavijo, bolj zagreto se učijo. Nekateri so tako celo mnenja, da višina stav ne bi smela biti omejena, saj bi se menda bolj trudili, če bi na kocki viselo malce večje premoženje.

Psihologi pa so precej drugačnega mnenja, saj pravijo, da je ideja preprosto neumna. Za študente naj bi bila namreč dovolj visoka motivacija že uspeh na izpitu ter veselje ob uspešnem zaključku, tovrstne stave pa naj bi bile le prefinjen način, kako iz nepremišljenih mladih glav izvleči zajeten kup denarja.

(Vir: Die Zeit)

Zvezda letošnjega prvenstva

Komentiraj

Letošnje svetovno prvenstvo je zagotovo rodilo novo zvezdo. A v tednih, ko se vse vrti okrog nogometa, ta zvezda ni nobeden izmed nogometašev in nobeden izmed selektorjev. Najbrž še reprezentanca, ki se bo konec tedna okronala z nazivom svetovnega prvaka, ne bo deležna takšne pozornosti kot nova zvezdica.

Ne, nihče ne sveti tako močno kot vuvuzela.

Ni ga junaka, ki zanjo še ne bi slišal in jo vsaj enkrat tudi na lastna ušesa poslušal. Ter jo po vsej verjetnosti skušal preslišati. Svoj sloves si je to ˝pihalo˝ namreč pridobilo s pomočjo negativne propagande, ki jo izvaja vsako tekmo znova. Če smo se tako ob spremljanju prve tekme začudeno spraševali zakaj je v našo dnevno sobo nenadoma navalil roj čebel, smo ob gledanju druge že vedeli s čim imamo opravka.

Čeprav smo jo menda tisti, ki smo tekme spremljali prek TV ekrana, poceni odnesli. ˝Glasba˝ vuvuzel naj bi bila v živo namreč se precej bolj moteča. Brez pomisleka verjamem. In se ob tem sprašujem, koliko so navijači z navdušenim pihanjem vplivali na koncentracijo tistih, zaradi katerih so na nogometni stadion pravzaprav prišli.

Vse manj vode, vse več nafte

Komentiraj

Združene države se v teh dneh (tednih, mesecih) soočajo s sedaj tudi uradno najhujšo ekološko katastrofo. Izlitje nafte v Mehiškem zalivu bo terjalo še kar nekaj živalskih življenj, živcev odgovornih in prizadetih, predvsem pa ogromno let regeneracije okolja, ki najbrž nikoli več ne bo takšno, kot je bilo pred aprilsko eksplozijo.

Iz naftne vrtine namreč vsakodnevno izteka nekje med 1,9 milijona do treh milijonov litrov nafte na dan, kar je precej več kot so odgovorni trdili na začetku. Odprtino so že večkrat poskusili zapreti (nazadnje ravno v teh dneh), a to je zaradi velike globine vse prej kot enostavno. British Petroleum, podjetje, ki ima krivca v lasti, so ti poskusi že pošteno udarili po žepu, saj so doslej zapravili nič manj kot 930 milijonov ameriških dolarjev, gospod ameriški predsednik (ta je sicer na račun te katastrofe prejel številne kritike o premajhni učinkovitosti in počasni odzivnosti, ki so menda resno ogrozile njegov politični vpliv) pa jih opozarja, da bodo morali svojo denarnico še precej bolj odpreti.

Na prvi pogled se zdi, da ob katastrofi vse še najbolj skrbi najmanj štirikratna denarna izguba (1. Vsa ta nafta gre v nič; 2. Denarci namenjeni mašenju odprtine; 3. Čiščenje prizadetih območij; 4. Obstoj lokalnega prebivalstva je odvisen od letnega ulova.), kot pa ekološka razsežnost problema. Ekosistem se ruši, živali so zmedene, poškodovane in pokrite z nafto, peščica aktivistov pa se jim trudi pomagati. Ptice, na primer, eno po eno ujamejo in jih kar v divjini očistijo nesnage, ki se je prijela njihovih nožic, jim zlepila perje in krila in jih praktično obsodila na propad. Ne vem kako, če sploh, lahko pomagajo ribam in ostalim vodnim organizmom, upam pa, da so že našli učinkovit način.

A kaj bi še naprej govorila, če sledeče fotografije povedo več:

Če bi si radi ogledali še več fotografij, pojdite na tole stran, ki je hkrati tudi vir zgornjih štirih fotografij.