Nedelja je dan za ideje

1 komentar

500 ljudi je vedelo, kje se splača biti v nedeljo od 15 do 21. 300 jih je imelo to srečo, da so si priborili brezplačne vstopnice, ki so že pred tedni pošle v manj kot minuti. Ostalih 200 je pristalo na čakalni listi in upalo, da se jim bo le nasmehnila sreča. In če se jim je, so se ga lahko udeležili.

Četrtega samostojnega TEDx dogodka. Vir: http://www.tedxljubljana.com/

Dogodka, ki je v enem popoldnevu ponudil skorajda preveč dobrih novic.

Tako smo preživeli obisk roza vesoljcev, se najedli praženega krompirja in si zobe očistili z navadno leseno paličico. Poslušali smo o tem, kako je, če si več metrov pod vodo, in kako, ko si visoko v zraku. Spoznali smo, zakaj je privlačen domači Kras in zakaj oddaljena Silicijeva dolina. Ugotovili smo, kdo je avtor oglasnih spotov, ki že nekaj časa pozitivno presenečajo s televizijskih ekranov, in kdo je odgovoren za grafitne umetnine z zajčjim simbolom ob strani. Nasmejali smo se ob argumentih, ki so Schwarzija ponesli čez lužo in nasvetom za izboljšanje človekovega vsakdana. Dokončno smo razčistili, kaj počno v CERN-u, in dobili vpogled v teorijo iger. Ustavili smo se tudi pri tistih, ki jih navadno raje pozabimo, in besede namenili brezdomcem, spregledali pa nismo niti bolnikov, ki so preboleli raka, niti žrtev poplav, na katere smo na ta dan gledali v drugačni luči. In nenazadnje, na lastna ušesa smo se prepričali, da imamo prave glasbene umetnike tudi pri nas.

Vse to je organizatorjem uspelo lično zapakirati v enodneven brezplačen dogodek, ki je nedvomno navdušil, predvsem pa ponudil ogromne količine miselnega materiala, ki ga je vredno širiti.

24-urna blamaža

2 komentarja

24 ur.com, spletni portal, ki se ponaša z nenavadno visokim številom obiskov, svoje uporabnike prijazno vabi h komentiranju objavljenih člankov. Svoboda govora, pisma bralcev in izražanje mnenja so pač bistven del vsakega resnega novinarskega dela.

A kako zelo resno se na tem uredništvu lotevajo svojega dela pokaže že dejstvo, kako skrbno brišejo komentarje, ki se obregnejo ob – točno to uredništvo.

Kot lahko preberemo v splošnih pogojih uporabe, portal seveda ne tolerira groženj, slabšalnega, poniževalnega ali žaljivega načina izražanja, prav tako pa tudi ne ostalih vsebinsko neprimernih vsebin.

A glej ga zlomka, na portalu kljub temu lahko zasledimo precej žaljivih sporočil, katerih avtorji napadajo praktično vse, ki si drznejo biti drugačni. A nihče se ne bo obregnil ob to, če ponižujete močnejše in verbalno napadate homoseksualce, ki se ne sramujejo tega, na kar nimajo bit za kaj ponosni, prav tako vašega komentarja nihče ne bo izbrisal če boste z žaljivimi opazkami stigmatizirali blondinke ali pa če boste na osnovi čustev kritizirali naše politike in trenutno vlado. Brez skrbi, na tem portalu so dobrodošli celo komentarji, ki služijo izključno medsebojnemu verbalnemu obračunu med dvema uporabnikoma.

Dovoljeno je vse. Vsaj dokler se ne obregnete ob – uredništvo. Če si boste namreč prek komentarja drznili javno izraziti nestrinjanje s politiko tega portala, bo vaš komentar po hitrem postopku izbrisan – pa čeprav ne vsebuje grožnje, slabšalnega, poniževalnega ali žaljivega načina izražanja.

Saj razumem. Nihče ne vidi rad, če ga tujec vlači po zobeh. A še vsak novinar, ki premore trohico samospoštovanja, se bo na konstruktivno kritiko odzval. Na nekem drugem novičarskem portalu so med uporabniki izvedli anketo, kako naj zvišajo nivo komentarjev (beri: onemogočijo neprimerne, žaljive in nasploh neokusne komentarje) ter iz mnenja javnosti izvedeli, da bralci predlagajo komentarje, ki bi jih bilo potrebno podpisati z imenom in priimkom. Morda bi moralo uredništvo 24-ih ur pomisliti o podobnem ukrepu za svoje novinarje. Če bi se ti pod svoje ˝novice˝ bili primorani podpisati z imenom in priimkom in ne zgolj z inicialkami, bi morda bili pripravljeni svoje ime tudi častno braniti. Vsaj dokler se vsake toliko najde nekdo, ki se odloči da se bo na njihov račun malce pozabaval in vse izbrisane komentarje ponovno javno oživil.

Referendum? Čisto zares??

1 komentar

6. junija bomo Slovenci zopet prispevali svoje mnenje o državnih zadevah. Čaka nas torej referendum, na katerem se bomo ˝odločali o prihodnosti ali vrnitvi v preteklost˝, kot pravi sam predsednik vlade.

Ja fajn. Me veseli, da lahko prispevam svoj glas ki bo pomembno vplival na razvoj ali pa na nazadovanje moje domovine.

Ne vem kako je z vami, ampak mene so na faksu učili, da se antonim ne more pojaviti v istem stavku, če naj ima ta smisel. Mogoče v povedi, če vmes uvedemo nov osebek, a z enim samim to pač ne gre.

Sedaj pa država od mene pričakuje, da bom sama od sebe znala rešiti ta – ne samo slovnični – problem. Le kako naj si še tako osveščen državljan ustvari mnenje o celotni zadevi, če si še strokovnjaki s tega področja niso enotni. In potem enkrat gledamo dr. Tegapatega, ki arbitražo vneto zagovarja, spet drugič pa dr. Tegapaonega, ki je odločno proti, ni pa sicer čisto nič manj usposobljen kot prvi. In oba se pojavita v isti oddaji. Včasih celo skupaj. In ko se ravno odločimo, kateremu bomo verjeli, pride na dan nek nov, doslej skrbno varovan podatek, ki nas zopet vrne na začetek.

Torej ni najbrž nič nenavadnega, če se moje stališče menja prav tako pogosto kot gostje v informativnih oddajah. Problem je le, ker se čas, ko bom morala enega izmed obeh mnenjskih polov odločno zasesti, nezadržno bliža. Houston, we have a problem.



gremo na ŠTRAJK

1 komentar

Uprimo se ukinitvi študentskega in dijaškega dela ter drugih pravic! Skupaj na ŠTRAJK! Sreda, 19.5. ob 13h, Ljubljana, Prešernov trg. Več na www.skupaj.info

Se je glasil SMS, ki mi ga je včeraj poslal … nekdo. Nekdo, ki očitno tako zelo prepričano stoji za svojimi trditvami, da se ne upa niti predstaviti.

Saj ne rečem, ŠTRAJK! Se fajn sliši. Nič ni narobe z bojem za svoje pravice, to je splošno znana resnica. Moderna družba smo, pravica do protestov je naša temeljna pravica, ki nam omogoča da izrazimo svoje nezadovoljstvo.

A s čim ste, dragi študentski sotrpini, nezadovoljni?

Glede na mojo, priznam da ne ravno reprezentativno raziskavo, v katero sem spontano vključila študentske sogovornike, je bolj malo takih, ki vedo za kaj sploh gre in nikogar, ki bi predlog novega zakona sploh prebral. Važno, da smo proti. Ker so nam rekli, naj bomo proti.

A naredite si uslugo – če se že ne morete vprašati proti čemu ste, se vprašajte vsaj, kdo vam je naročil, da bodite. Presenečeni boste, da je kar precej ˝študentskih˝ glavnih protagonistov v svojih zgodnjih tridesetih. Torej v letih, ko bi si počasi že lahko začeli iskati novo službo. Seveda si je ne bodo … lažje je večino slovenskih študentov nahujskati proti spremembam, ki se nam obetajo. Ker se jim splača. Mi, cvet slovenskega intelekta, pa jim slepo sledimo. Precej malo je študentov, ki vedo, kaj vse nov zakon prinaša, prav tako malo pa je takih, ki jih to zanima. (Če ti delam krivico in bi ga rad prebral, pa ne veš kje, klikni: http://www.mddsz.gov.si/fileadmin/mddsz.gov.si/pageuploads/dokumenti__pdf/word/ZMT-12032010.doc.) A če te ne zanima, zakaj bi se potem demonstracij sploh udeležil? Da boš v množici podpiral mnenje, ki v resnici sploh ni tvoje, temveč ustvarjeno s pomočjo preračunljivosti ŠOSa, ki mu tvoja lenoba še kako koristi, da te lahko obrne tja, kamor želi?

A kdo bi nas obsojal? Leni smo zato, ker nam je prelepo. Jemo na študentske bone, denar služimo prek študentskega servisa, ga vlagamo v študentske žure in se občasno spomnimo, da je ogromna stavba, mimo katere gremo vsak dan pravzaprav lokacija, ki naj bi jo redno obiskovali. Ja, lepo nam je. In za to se borimo. Verjetno. Nekdo nam je menda prišepnil, da bomo to izgubili.

Pa ne okrog govort. Naj outsiderji verjamejo, da se borimo zato, ker bi radi delali. Delali za to, da bomo lahko študirali.

Pa… tisti, ki mu ob osem- ali večurnem rednem delavniku med študijskim letom uspe še kvalitetno študirati, si zasluži večno čast in slavo.

Resnično spoštovanje gre pa predvsm vsem tistim, ki ste se o zadevi sami pozanimali, se odločili, da ste proti in se boste jutri demonstracij udeležili zato, ker vanje verjamete.